namera mi je da u nekoliko postova objasnim postupke spravljanja maltera i samo malterisanje
ali prvo podela maltera
malteri se generalno mogu deliti u dve velike grupe
1 malteri za opstu upotrebu
2 masinski malteri
malteri za opstu upotrebu se dele na maltere za malterisanje i maltere za zidanje
masinski malteri su posebna grupa namenjena za malterisanje masinskim putem pa o njima necu pisati
malteri za zidanje se spravljaju obicno u odnosu 1:3:8 i to cement:krec : pesak
ovo se odnosi na hidratisani krec u prahu ,kada se koristi sveze gaseni krec odnos se moze smanjiti na 2 ovo se inace zove "produzni malter "
Malteri se takodje mogu adivirirati sa poboljsivacima ili zamenama za krec ovo se prvenstveno odnosi na maltere za malterisanje
za zidanje se malteri pretezno aditiviraju u toplom periodu da bi se poboljsalo vezivanje maltera
klasicno malterisanje se vrsi uglavnom u 3 ili 4 "ruke"
1 ruka :bacanje sprica na zid (spric se pravi od A-frakcije i cementa 1:1 u sto tecnijem stanju
2 ruka ili grunt je deblje nabacivanje maltera na grubo ili manje grubo u zavisnosti od debljine malterisanja
3 ruka je ponovljena 2 ruka kod debljih nabacivanja
malteri za 2 i 3 ruku su konzistencije pekmeza i treba da se lako nabacuju
4 ruka ili perdas je dosta redak malter koji se odmah po nabacivanju zagladjuje i po ptrebi kvasi
samo malterisanje vecih povrsina je posao za profesionalce
krplenje je vec stvar sa SSM
nastavak sledi
Za printanje
Malte in ometi.....
Malte so vezni materiali, ki nastanejo s strjevanjem homogene kašaste snovi sestavljene iz mineralnega veziva, agregata, vode in dodatkov. Dodatki zboljšujejo mehanske lastnosti, izolativnost, trajnost, obrabno odpornost, vodonepropustnost, zmrzlinsko odpornost in druge lastnosti malt.
Malte se oprabljajo za zidanje, ometavanje, izdelavo podnih oblog, hidroizolacijo in prekrivanje zidov in stropov.
Sveža malta mora biti dovolj plastična, lepljiva in se mora dobro prilegati na površino. Strjena malta mora imeti zadostno trdnost, stalno prostornino, obstojnost na zunanje vplive, itd.
V našem gradbeništvu se malte nabolj uporablja za zidanje, ometavanje, izvajanje različnih sanacij, ... Potrudili smo se opisati najbolj uporabljane malte:
apnena malta
Malta se pripravlja ročno ali strojno. Pomembno je zaporedje mešanja posameznih komponent. Prostorninsko razmerje apna in peska je pri apneni malti: a:p = 1:1 do 1:4
Pripravi se v sledečem zaporedju dodajanja sestavin:
voda + gašeno apno = apneno mleko + pesek = plastična mapa (malta)
Apneno malto, pripravljeno iz gašenega apna je treba vgraditi najkasneje v 12 urah po pripravi. Pri vezanju sta potrebna voda in ogljik (ki se nahaja v zraku). Stalno dovajanje svežega zraka (prepih) in visoka temperatura okolja pospešujeta vezanje malte, mraz in zasičenost okolja z vlago pa ga zavirata.
cementna malta
Malta se pripravlja ročno ali strojno. Pomembno je zaporedje mešanja posameznih komponent. Prostorninsko razmerje cementa in peska je pri cementni malti: c:p = 1:1 do 1:4
Pripravi se v sledečem zaporedju dodajanja sestavin:
cement + pesek (suho mešanje) = dodajanje vode = plastična mapa (malta)
Cementno malto je potrebno vgraditi takoj, pred začetkom vezanja cementa (okoli ene ure). Cementna malta se bolj krči kot apnena malta, ker se nekaj vode veže pri samem strjevanju malte, ostala voda pa izhlapi.
podaljšano cementna malta
Malta se pripravlja ročno ali strojno. Pomembno je zaporedje mešanja posameznih komponent. Običajna prostorninska razmerja cementa, apna in peska so c:a:p=1:1:5, 1:2:5, 1:1:6, 1:2:6
Pripravi se v sledečem zaporedju dodajanja sestavin:
cement + apno + pesek (suho mešanje) = dodajanje vode = plastična mapa (malta)
Podaljšano cementno malto se lahko vgradi nekoliko kasneje kot cementno malto (kar je seveda odvisno od deleža cementa). Proces strjevanja je daljši odt cementne malte.
šamotna malta
Uporablja se za zidanje oblog kurišč in dimnikov s šamotno opeko.
Pripravlja se v razmerju šamotna moka:ognjeodporna glina = 1:1 z dodajanjem vode. Otrdi se s sušenjem in žganjem
Ste se že kdaj vprašali zakaj na zidove nanašamo malto - omet?
Namen vsega tega postopka je izravnava površin in priprava podlage za barvo ali dodatno podlogo, zaščita zidu pred okoljem (tudi vlago in mehanskimi poškodbami), izboljšava izolativnosti pred vodo (tudi zvokom, ognjem toploto, plini, ..), izboljšava higienskih pogojev, ... Najbolj pogoste poškodbe ometov so:
školjkasto luščenje zaradi večjih zrn živega apna, ki se v stiku z vlago gasi, nabreka in ruši strukturo ometa
cvetenje ometa zaradi soli, ki se izločajo na podlagi ali znotraj posameznih plasti ometa
pokanje ometa zaradi krčenja pri prevelikih količinah cementa v mešanici
odpadanje ometa zaradi slabo pripravljene podlage, slabe nege ometa med strjevanjem, predčasnega sušenja ali zmrzovanja ometa
pokanje ometa zaradi preobremenitve podlage (posedanje zidov) ali delovanje reg (dilatacij), ki ne smejo biti prekrite z ometom
delovanje alg in plesni na območju toplotnih mostov, kjer se kondenzira vlaga (slabo izolirana podlaga)
Na trgu so dostopne malte v suhem stanju (z že zmešanimi sestavinami), katerim se doda samo potrebna količina vode in so že primerna za vgradnjo na primerno pripravljene površine. Naj omenimo samo nekatere (za podrobne opise malt in namen njihove uporabe lahko zahtevate od proizvajalcev tehnične liste):
malta za zidanje
malta za ometavanje
sanirni omet
dekorativni omet
izolativni omet
...